Ko prvič izbiraš in kupuješ motocikel, običajno seveda nimaš pojma o ničemer, ampak na slepo fantaziraš o tem, kaj ti je všeč; ne veš niti tega, kaj si želiš in za kaj bi ga morebiti uporabljal. Še sanja se ti ne o moči, kilovatih in navoru, približno imaš v glavi samo kubikažo in ljudsko idejo, da »več je hitrejše«. Jasno, da to ne drži.
Obstaja neznansko veliko tipov in vrst motociklov, ampak recimo, da zavoljo preglednosti vse skupaj strnemo v nekaj najosnovnejših sort. Tako poznamo standardne športne cestne dirkalnike in okleščeno vrsto naked (brez vetrobranskega ščita in stranskih »plastičnih« delov), potem starinska vozila za križarjenje od mesta do mesta oz. tip cruiser (podvrsta katerih so chopperji, pa bobberji in tako naprej), pa motorje za vožnjo po brezpotjih (scrambler) in take za dolga potovanja (touring), če seveda ne upoštevamo makadamskih in motokros konjičkov, mestnih trikolesnikov in brezčasnih vesp ter še marsičesa drugačnega in vmesnega. Kaj je torej tvoja želja?
Za prvi motocikel izbereš nekaj čim bolj univerzalnega in vsestranskega; seveda ne boš šel takoj na potovanje okrog sveta kot Tomo Križnar ali Zvone Šeruga ali na dirko v prahu kot Tim Gajser, ampak bi se rad samo malo vozil naokrog. Zato pač izbereš klasičnega cruiserja in greš malo guglat, kateri so najbolj primerni za začetnike. Algoritem ti ponudi Hondo 500 Rebel ter malenkost večji Kawasaki Vulcan S – tega ima recimo tudi aktualna slovenska predsednica, strastna motoristka. Bo pa že dober, si rečeš; imajo ga za najbolj poskočnega med cruiserji in sila primernega za začetek, pa še frajerski je in klasično čeden – vsaj nad retro estetiko navdušenemu očesu. In to je to: ko te zanj navduši še prodajalka v motorističnem centru (kaj pa drugega), ki je tudi sama v mladosti divjala po stezi, nimaš več dvomov in se brez posebnih težav znebiš akontacije. Minimalistično črni Vulcan je poslej tvoj: 45 KW moči (približno nekaj takega kot Škoda Favorit ali Fabia) pri dvovaljnih 650 kubičnih centimetrih prostornine in navoru 62,4 Nm pri 6600 vrtljajih na minuto – to pomeni lažje speljevanje, solidno pospeševanje ter nasploh prijetna in enakomerna vožnja, kljub razmeroma zajetnim 230 kg teže. Aha, pravi bo. Tudi s starinami in preteklostjo fasciniranemu sinu je všeč.
Ker nimaš še izpita in ga ne moreš sam pripeljati domov, ti ga dostavijo s kombijem. Postaviš ga v garažo poleg avtomobila in kojci opremiš z pregrinjalom (proti preveč radovednim pogledom in umazaniji) ter najdebelejšo verigo, kar jih dobiš, s sidrom trajno pritrjeno v betonsko steno (britansko podjetje Oxford ima ravno pravšnje jeklene pošasti), in tvoja želja je varno pospravljena. Zdaj čaka samo še na preizkušnjo in uporabo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar