Topli spomladanski dnevi novič privabijo motoriste na ceste, a hkrati poudarjajo, da življenjska razdalja motoristov do pločevine ni ravno varna. Že naslov priljubljene kampanje je prizemljujoč: »Na cesti nisi nepremagljiv. Si najbolj ranljiv.« Delo poroča, da so motoristi in kolesarji v prometu mnogo bolj ranljivi kot avtomobilisti – ob kakršnem koli srečanju z jeklom in pločevino običajno potegnejo krajšo. Čeprav se lahko motoristi počutijo kot jezdeci svobode, je realnost trda: pod vsakim ovinkom, na vsakem kraku ceste prežijo pasti, ki jih voznik avtomobila – varno ujet v svojo pločevino – pogosto niti ne vidi. Avtomobilisti pogosto vidijo motoriste šele v zadnjem trenutku ali celo potem, ko že skoraj trčijo. V ogledalu jih običajno ne zasledijo, saj je motor tako diskreten, da zlahka »izhlapi« v mrtvem kotu – prav zaradi ozke silhuete ga vozniki pogosto spregledajo. Prometni strokovnjaki zato opozarjajo, da motoristi nimajo zaščitne karoserije, in so zato ob trku z drugimi vozili izjemno ranljivi. Pritisk na nadzor in vidnost je velik, zato je priporočljivo vedno voziti z zasenčeno lučjo ter nositi živobarvna ali odsevna oblačila, da vas drugi sploh opazijo.
Slovenske ceste po hudi zimi izgledajo kot selekcijski poligon za motoriste. Luknjaste in neočiščene poti z ostanki peska ali soli na krivinah pomenijo pravo loterijo. Agencija za varnost prometa je že pred časom opozorila: zaradi dolge zimske sezone so mnoge lokalne ceste »dobesedno uničene«, stanje je kritično. Večina motoristov se sicer veseli vetra v laseh, a pozabi, da cesta skriva tudi pasti: od peska iz zimskega posipa do nepričakovanih lukenj, celo mokrih ali od olja mastnih delov ceste. Kako zelo pozoren moraš biti? Rezultati kažejo, da so ceste v Sloveniji tehnično še daleč od optimalnih. Žurnal24 piše: »Promet še ni pripravljen na motoriste, poleg tega pa so tu luknjaste in neočiščene ceste, ki so lahko zelo nevarne.« Motoristi naj vozijo defenzivno in upoštevajo, da cestišče ponuja neprijetna presenečenja.
Nekateri motoristi sicer povzročijo nesreče sami, a so tudi takrat ranljivi. Statistika Slovenske policije pravi, da so kar polovico vseh nesreč povzročili vozniki motorjev sami – običajno zaradi prevelike hitrosti ali predrznih manevrov. Na drugi strani pa so številne nesreče posledica ravnanja drugih udeležencev. Neka izkušena motoristka opisuje: »Nas na cestah najbolj ogroža to, da nas vozniki bodisi ne opazijo, bodisi ne spremljajo. Nekateri avtomobilisti so objestni, prehitevajo in izsiljujejo, in potem je res težko držati varnostno razdaljo.« Podobno so motoristi opozorili tudi varnostne strokovnjake: v vsaki nesreči pogosto obnovijo star rek, da motoriste v prometu kar pogosto spregledajo. Zato pozor: prav vsak pogled čez ramo (preverjanje »mrtvih kotov«) lahko prepreči tragedijo – saj je za vsako čelado na cesti skrit človek z družino in sanjami.
Še ena posebnost: pri nas poletje ne prinese samo več kolesarjev in lepših cest, temveč tudi več nezgod. Učinek vročine je tak, da se prometna varnost poslabša. Agencija za varnost v prometu opominja, kako lepo vreme pogosto ustvari občutek lažne varnosti. Visoke temperature in gostejši poletni promet povišajo tveganje za nesrečo za približno 12–20 odstotkov. V Sloveniji se še bolj pokaže paradoks: več kot 60 % nesreč se zgodi v jasnem in suhem vremenu, ko vozniki ustrezno ne prilagodijo hitrosti. Poletje 2025 že dokazuje resnost razmer: do polovice julija je umrlo 13 motoristov in 2 mopedista – občutno več kot v istem obdobju lani in predlani. Ko sonce zamegli um, se nesreče zgodijo prav najbolj ranljivim – tistimi brez jeklenih ščitov.
Med motoristi krožijo tudi razni stereotipi: nekateri jih vidijo kot neizogibne dirkače ali divjake, obsedene z adrenalinom. A izkušeni vozniki hitro zaupajo drugačno zgodbo. Kot je pripovedoval eden od njih: »Motoristi nismo norci, ki smo odvisni od adrenalina ali imamo samomorilska nagnjenja. Vsak izkušen motorist ve, da je varno sesti na motor le takrat, ko je glava zbrana in ne utrujena.« Kot je napisano na spletnih straneh: »Najprej je treba opraviti s stereotipi, s predsodki o tem, kakšni smo motoristi in kakšni smo avtomobilisti.« Vsaka nesreča ima svojo zgodbo, a vse bi bilo manj dramatično, če bi vozniki upoštevali, da ima za motoriste že en napačen zavoj lahko resne posledice.
Vožnja z motorjem je zabavna, a tudi resna obveza. Z uporabo ustrezne opreme in trezno glavo na ramenih lahko tveganje ublažimo. Svetovalci vztrajajo pri kondiciji, osvetljenih logotipih in čeladah, nikakor pa ne alkoholu. In seveda: tako kot v vsakem športu, tudi na cesti velja – bolje biti dosleden »previdnež« kot herojski dirkač.
Ni komentarjev:
Objavite komentar