Vzdrževanje motocikla ni ravno kvantna fizika, čeprav se včasih zdi, kot da je motor skrit v neprebojni škatli, ki jo varujejo uroki in zlovešče opozorilne nalepke. A resnica je bolj prizemljena – z malo volje, osnovnim orodjem in kančkom zdrave pameti lahko povprečen motorist poskrbi za svoj dvosledni ponos skoraj tako dobro kot pravi mehanik v delavnici, le da vmes mogoče izusti nekoliko več kletvic in si rahlo umaže kavbojke.
Za začetek, redno čiščenje motorja ni samo za frajerje, ki parkirajo pred kavarno, da jih občudujejo mimoidoči. Umazanija, ki se nabira na verigi, vilicah in drugih skritih kotičkih, ni samo estetska nadloga, temveč tudi popoln habitat za korozijo, ki komaj čaka, da začne glodati kovino. Malo tople vode, nežno čistilo, gobica in morda celo stara zobna ščetka, in tvoj motor bo znova videti kot nov. Pa še občutek je dober, ko gledaš sijočo mašino, ki se blešči kot sonce nad Mangartom.
Olje je kri motocikla – čeprav rjave barve in bolj smrdljivo. Njegova menjava je klasičen ritual, ki ga lahko izvedeš kar doma na dvorišču, če pod motor postaviš kakšno vedro ali star lavor. Počakaš, da se motor segreje, odviješ čep in uživaš v prijetno meditativnem kapljanju. Nato zamenjaš filter, doliješ sveže olje (preveri, katerega in koliko) ter prižgeš motor, da za nekaj sekund zapoje kot operni tenor, zadovoljen z novo oskrbo. Če ti slučajno ostane madež olja na čelu ali licu, naj ti bo to v ponos – uradno si servisni pomočnik samega sebe.
Svečke so še ena mala skrivnost velikih motorjev. Včasih jih je treba zgolj očistiti, drugič pa pogumno zamenjati. Če znaš uporabiti ustrezni ključ in prej preveriš, katero svečko tvoj motor sploh uporablja (ne, ne gre tista iz skuterja tvoje babice), potem si že na pol poti do mojstrstva. Ob menjavi je priporočljivo občudovati barvo stare svečke – če je svetlosiva, je vse okej; če je črna, verjetno motor več pije kot ti na srečanju motoristov.
Ne smemo pozabiti na verigo, tisto zverinico, ki brez pritoževanja prenaša moč motorja na kolo. Zategovanje verige ni nobena čarovnija – samo dvigneš motor na stojalo (ali ga nasloniš na kaj trdnega, če nimaš prave opreme), poiščeš pravi napetostni občutek (nekje med »preveč zategnjena« in »toliko ohlapna, da bi z njo lahko skakal gumitvist«), in to je to. Seveda, če verige ne mažeš, bo začela peti svojo hripavo pesem zarjavelega joka, zato je majhen razpršilec maziva tvoj novi najboljši prijatelj.
Zavorne ploščice in tekočina? Če znaš zamenjati baterije v daljincu, znaš tudi preveriti obrabo zavor in doliti zavorno tekočino. Le malo poguma potrebuješ, pa kak video na YouTubu, ki ti ga bo »ta tehnični« prijatelj poslal skupaj s komentarji, da si končno pravi motorist(ka). Samo pazi, zavorna tekočina ni limonada – ne polivaj si je po roki.
Lučke, kljuke, ogledala, vsi tisti drobni elementi, ki jih včasih spregledamo, imajo svoj namen. Ko enkrat ugotoviš, kako se menja žarnica na zadnjem žarometu (ponavadi je treba odviti nekaj vijakov in preklinjati en neviden plastični zatič), si lahko privoščiš piškot. Servis je uspešno opravljen.
Bistvo je v tem, da motor ni le vozilo – je partner, prijatelj in včasih celo izgovor, zakaj vikend preživiš v garaži z orodjem v roki. Ko se naučiš osnovnega vzdrževanja, se tvoj odnos z motorjem poglobi, skoraj kot v odnosu s človekom – manj je skrivnosti, več je zaupanja. In tudi če ti kdaj kaj ne uspe, je tu vedno lokalni mehanik, ki bo tvoje poskuse popravil z nasmeškom in kakšno šaljivo opazko. Ampak občutek, da si nekaj storil sam, ostane – in to šteje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar